Mlini na reki Dragonji so pravi etnološki zaklad. In reka Dragonja je bila polna njih. Preko 40 so jih našteli v najboljših časih. Večino njih je že odnesla deroča voda. Ostanki nekaterih so, če boste podrobno raziskovali in s seboj na raziskovalno turi vzeli še kakšnega domačina, še vidni. Najstarejši mlin na reki Dragonji so našli pod naseljem Dilici in izvira iz časov Rimljanov. Hrani ga Pokrajinski muzej Koper.
Dva med vsemi mlini na reki Dragonji, ki so nekdaj obratovali sta danes obnovljena.
Ste že slišali zanju?
To sta Kodarinov in Mizurinov mlin. Predstavimo jih v nadaljevanju.
? Se pa sprehodimo tudi skozi Dolino reke Dragonje in vam predstavimo nasvet za izlet.
Ste za? Odlično! ?
Kodarinov mlin
Kodarinov mlin ali Kodarinov malen je danes poznan kot izvrstna poročna lokacija.
Sicer pa Kodarinov mlin izvira iz začetka 19. stoletja in se nahaja blizu naselja Koštabona. Pred razpadom sta ga rešila zakonca Vasja in Ingrid Kodarin, ki sta na tej lokaciji uredila super izletniško kmetijo.
Ker se danes posvetimo tudi potepu po reki Dragonji, je to lahko tudi ena izmed lokacij, kjer lahko prenočite. No, če le ta no bo zasedena s kakšnim od poročnih slavij.
? Poročne lokacije Primorska so namreč res priljubljena poročna destinacija in med njimi je tudi poročna lokacija Koradinov mlin, ki je pravzaprav postal kar ena bolj priljubljenih poročnih lokacij v Sloveniji in ne samo na Primorskem.
A, vseeno, če boste v teh krajih, priporočamo obisk Kodarinovega mlina. Res je izjemno lepo. Sproščeno, mirno, romantično.
Priporočamo!
Mizurinov mlin
Mazurinov mlin stoji na levem bregu Dragonje, nahaja se blizu naselja Trsek. Obratoval je do šesdetestih let prejšnega stoletja in bil leta 1993 razlgašen za najbolje ohranjen mlin na Dragonji ter hkrati tudi kot enološki spomenik.
Mizurinov mlin je deloval do 70. let prejšnjega stoletja. Ime je dobil po lastniku Štefanu Mazurinu. Arheologi pa mu pripisujejo okrog 300 let. Mehanizem sta poganjali dve vodni kolesi, eno leseno in drugo manjše kovinsko.
Mlin je danes obnovljen in je priljubljena izletniška točka.
Dolina reke Dragonje
Mlini na reki Dragonji so vsekakor (bili) posebnost tega območja. A dolina reke Drgonje skriva še mnogo, mnogo zakladov. Pripisujejo ji naziv ene najlepših naravnih znamenitosti slovenske Istre.
?. Reka Dragonja je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Namerili so ji 30 km. NIma stalnega izvira in je nadvse zanimiva reka, polna vijug – od tod naj bi izviralo tudi njeno ime: Drago po italijansko pomeni zmaj. V sušnih mesecih reke pogosto ne bomo videli, saj presahne. Omeniti velja, da je to edina slovenska reka, ki ne teče skozi naselja. Ponaša se s svojo čistočo in neokrnjenosjo.
Spodnji tok Dragonje je od leta 1990 zapisan tudi kot naravni spomenik – tu, ob izlivu v morje so nastale tudi Sečoveljske soline.
Sicer pa so pobočja reke Dragonje skrbno obdelani: polni so oljčnih nasadov vinogradov. Dolina se ponaša tudi z raznovrstnim sestavom rastlin in živali, ki jih druge v Sloveniji ne srečamo pogosto.
Reka je oblikovala tudi najvišji slap v slovenski Istri: slap pri Trebešah, visok 20 metrov.
Tako kot sama reka tudi ta v sušnem poletnem času presahne, pozimi zmrzne, najbolj priporočljiv za ogled pa je v deževnem obdobju.
Nasvet za izlet
Dolina reke Dragonje ponuja mnogo izletniških točk, vrednih ogleda. V zadnjem času navdušuje tudi kolesarje.
?♂ Mi vas danes povabimo na pohod iz vas Tresk do Mazurinovovega mlina, ki ga lahko podaljšate še do vasi Pavliči.
⭕ V vasi Trsek se pri kapelici se nahaja NOB spomenik. Tam začnemo slediti oznakam. Na začetku poti nas čaka rahel vzpon, za tem se sprehodimo mimo vinogradov in nadaljujemo na pot desno navzdol. Kolovoz se v nadaljevanju rahlo položi, zatem se obrne levo in začne zopet spuščati. Pridemo do razpotja, kjer se držimo desne smeri za Mazurinov mlin. Po položni poti pridemo do zgornjega toka reke Dragonje, nato pa nas kolovoz že pripelje do prve točke: Mazurinov mlin.
Če bomo pot nadaljevali do Pavličev, jo najdemo za mlinom, mimo zapornice za potok. Hodimo ob potoku mimo jeza in se počasi pričnemo vzpenjati ob strugi. Spremljale nas bodo markacije, a so le te na določenih mestih slabo vidne. Više se sprehodimo skozi borov gozd ob podrtem zidu. Pot je tu lahko rahlo razrita zaradi hudournikov. Nadaljujemo čez strm gozdni kolovoz, ki nas pripelje do lokalne asfaltirane ceste in čez sto metrov do vasi Pavliči.
Vračamo se po isti poti.